Tabor za nadarjene – Piran
TRETJI DAN
Piran (3.dan)
Utrinke iz zadnjega dne tabora so strnile devetošolka Vida, osmošolka Marija in sedmošolki Lia in Nika.
Sončni žarki so nas prebudili v tretji dan našega tabora. Misel o odhodu domov, se je že vsem podila po glavi.
Dan smo začeli s tekom do cerkve pa nazaj do doma. Po jutranji okrepitvi z zajtrkom, smo se zbrali, da bi se razdelili v skupine za nadaljnjo delo. Vsaka skupina je sodelovala na treh delavnicah.
Pri delavnici z naslovom Improvizacija, smo se najprej seznanili z dejstvi o življenju Giuseppeja Tartinija. Pozorno smo morali poslušati, ter si skušali zapomniti čim več podatkov. Kasneje smo se spopadli z igranjem igre, pri kateri smo morali uporabiti prebrana dejstva. Ta naloga nam je bila zelo všeč, saj smo se morali znajti in improvizirati. Ob tem smo se zelo zabavali ter ugotovili, da je improviziranje del vsakdanjega življenja. S to delavnico smo se tudi naučili veliko o najbolj znanem Pirančanu – Giuseppe Tartiniju.
Druga delavnica – to smo izvedli na terasi našega doma, se je imenovala Ali je novica resnična. Spoznali smo, da imajo informacije iz »množičnih« medijev včasih zavajajoč naslov ali zgodbo, včasih pa tudi v zgodbah pretiravajo. V nekaterih primerih je bila zgodba tudi delno ali kar v celoti lažna. Ob pogledu na Piran, smo debatirali in se pogovarjali o tem, ter se tako naučili nekaj novega.
Pri tretji delavnici smo se ustavili ob morju, na rtu Pirana. Delavnica je imela (z razlogom) naslov: Jaz mali podjetnik. V parih smo si zamislili svojo poslovno idejo, katero smo morali potem predstaviti tako, da bi s tem prepričali investitorja, da denarno podpira naše podjetje. Zelo smo se zabavali ob poslušanju drugih domiselnih idej.
Med časom delavnic, sta naši umetnici Lia in Marija naslikali barvite piranske stavbe.
Ko so se delavnice končale, je bil že čas za naše zadnje kosilo. Po kosilu, smo še uživali v druženju na terasi, dokler niso prišle učiteljice ter nam naznanile čas za odhod. Vzeli smo vse naše stvari, ter se odpravili skozi mesto do avtobusa. Avtobus nas je popeljal skozi prečudovita obalna slovenska mesta. Do vlaka smo prišli uro prehitro, zato smo se na železniški postaji igrali karte, nekateri so brali knjigo drugi pa so uživali v pogovoru s prijatelji. Tako smo lažje dočakali odhod vlaka, ki nas prav sedaj v prijetnem vzdušju pelje domov.
Piran lahko opišemo z mnogimi lepimi besedami, je poln bogate zgodovine ter zelo lep. Tabor nam bo še dolgo ostal v lepem spominu.
Pyhran (third day)
Sun rays have woken us on our last day on our camp. The thought to come back home has gone through everyones mind.
We started the day by running to the church and back home. After our morning breakfast we gathered together to be seperated into groups. Every group took part in three activities.
At the first activity called Improvising we learned a lot about the life of Giuseppe Tartini. We listend wery carefully and tried to remember all the facts. Later we played a game where we used the facts we learned earlier. We liked this activity because we needed to find new ways and improvise. Wih this activity we learned a lot about the most famous Pyhranian – Giuseppe Tartini.
The second activity was held at the terece of our camp. It was called Is the news true? We learned that some information on social media was lied and hid from the real truth or had an unreal title, sometimes they even exagereded the story. Sometimes the story was even half or compleatly false. At the sight of Pyhran we debated and talked, also we had learned something new.
At the third activity we had stopped by the sea. The activity had a reason for its name, it was called Me little buisnessman. In groups of two we had to invent our own buisness idea, then we needed to present it like we tried to convince the investor to financialy support us. We had the time of our lives when we listend to others ideas.
When the three activities were taking place, our artists Lia and Marija were painting the colorful buildings of Pyhran.
When the activities ended we had our last lunch here. After lunch we were hanging out together on the terece until the teachers came and brung up the time to leave. We took our stuff and got through the city to our bus that will take us to the train. The bus took us through our beautiful Slowein citys. We came to the train an hour early so in the meantime some played card, others read books and some liked to talk to their friends. Like that we waited for the train and in this atmosphere we are taking the ride home.
Pyhran can be described in a lot of words, its ful of its history and is very beautiful. We will remember this camp for our whole lives.
Piran (3. Tag)
Die Eindrücke vom letzten Tag des Camps wurden von der Neuntklässlerin Vida, der Achtklässlerin Marija und den Siebtklässlerinnen Lia und Nika zusammengefasst.
Die Sonnenstrahlen weckten uns am dritten Tag unseres Camps. Der Gedanke, nach Hause zu fahren, ging allen durch den Kopf.
Wir begannen den Tag mit einem Lauf zur Kirche und zurück nach Hause. Nachdem wir uns beim Frühstück gestärkt hatten, teilten wir uns für die weitere Arbeit in Gruppen auf. Jede Gruppe nahm an drei Workshops teil.
Im Workshop “Improvisation” erfuhren wir zunächst Fakten über das Leben von Giuseppe Tartini. Wir mussten genau zuhören und versuchen, uns so viele Informationen wie möglich zu merken. Später mussten wir ein Spiel spielen, bei dem wir die gelesenen Fakten anwenden mussten. Diese Aufgabe hat uns sehr gut gefallen, weil wir improvisieren und uns zurechtfinden mussten. Wir hatten viel Spaß und haben gemerkt, dass Improvisieren zum Alltag gehört. Durch diesen Workshop haben wir auch viel über den berühmtesten Piranesen – Giuseppe Tartini – gelernt.
Der zweite Workshop – den wir auf der Terrasse unseres Hauses durchführten – hieß “Sind die Nachrichten wahr? Wir lernten, dass Informationen aus den “Massenmedien” manchmal eine irreführende Schlagzeile oder Geschichte haben und dass die Geschichten manchmal übertrieben sind. In einigen Fällen war die Geschichte teilweise oder sogar völlig falsch. Bei Piran haben wir darüber debattiert und gesprochen und dabei etwas Neues gelernt.
Der dritte Workshop führte uns ans Meer, an das Kap von Piran. Der Workshop trug nicht umsonst den Titel “Ich bin ein Kleinunternehmer”. In Zweiergruppen erarbeiteten wir unsere Geschäftsidee, die wir dann so präsentieren mussten, dass sie einen Investor überzeugen würde, unser Unternehmen finanziell zu unterstützen. Wir hatten viel Spaß dabei, uns andere fantasievolle Ideen anzuhören.
Während der Workshops malten unsere Künstlerinnen Lia und Marija bunte Gebäude in Piran.
Als die Workshops beendet waren, war es Zeit für unser letztes Mittagessen. Nach dem Mittagessen genossen wir das Beisammensein auf der Terrasse, bis die Lehrer kamen und ankündigten, dass es Zeit sei zu gehen. Wir packten alle unsere Sachen und gingen durch die Stadt zum Bus. Der Bus brachte uns durch die schönen slowenischen Küstenstädte. Wir erreichten den Zug eine Stunde zu früh, also spielten wir am Bahnhof Karten, einige von uns lasen ein Buch und andere unterhielten sich mit Freunden. Das erleichterte uns das Warten auf den Zug, der uns nun in angenehmer Atmosphäre nach Hause bringt.
Piran lässt sich mit vielen schönen Worten beschreiben, es ist reich an Geschichte und sehr schön. Das Camp wird uns noch lange in Erinnerung bleiben.
Fotogalerija:
DRUGI DAN
Danes sta zapis pripravili devetošolki Naja in Lina. Angleški še sledi.
Ali je kaj lepše, kot to, da te zjutraj sonce zbudi in skozi okno zavohaš morje. Skozi okno zagledaš osupljiv razgled Pirana. Ta čudovita jutra nam je omogočil tabor za nadarjene.
Drugi dan smo med drugim obiskali Muzej Mediadom Pyrhani in Muzej podvodnih dejavnosti, kjer smo izvedeli veliko zanimivih dejstev o zgodovini in kulturi tega obalnega mesta.
Ali ste vedeli, da je lev z krili, ki je na Mestni hiši na Tartinijevem trgu, včasih imel v šapi odprto ali zaprto knjiga namesto meča? Odprta knjiga je predstavljala povezanost, enakost in mir. Zaprta knjiga pa je bila metafora za vojno in sovraštvo. Seznanili so nas, s čim se Pirančani ukvarjajo in kakšen je njihov način življenja. Ker je mesto skozi zgodovino spadalo pod različne države, cesarstva in republike, so prebivalci mesta večinoma dvojezični.
Piran je mesto, zgrajeno na soli, kar pomeni, da je večina denarja za gradnjo mesta prišla od prodaje soli. Kadar je bila v mestu suša, so imeli veliko bele soli (ki je bila najbolj dragocena), kadar pa je deževalo, pa služili z poljedelstvom in kmetijstvom. Sol so imenovali tudi belo zlato.
Ali ste kdaj slišali za potopljeno ladjo REX? Ta se je potopila med Izolo in Piranom. Ostanke te ladje so takrat iskali potapljači, katerih obleka je bila težka 85 kg, kar je njihovo delo krepko otežilo. Ali ste kdaj videli starejše ljudi, ki trzajo z glavo v desno? Velika možnost je, da so bili potapljači, saj so v potapljaški čeladi morali trzati z glavo v desno, da so iz obleke spustili zrak. Tako so se pod vodo lahko premikali. Verjetno poznate žival kuščarja? Bratov Kuščer pa ne. To sta brata, ki sta iz ostankov, ki sta jih imela v garaži, naredila prvo športno potapljaško obleko.
Bila sta iznajdljiva in kreativna, kot smo morali biti mi, ko smo danes sestavljali poslovni načrt za izboljšanje starega mesta. V manjših skupinah smo na sprehodu od Pirana do Portoroža opazovali, kaj bi mi spremenili v mestu. Dobili smo priložnost predstaviti naše ideje. Pripravili smo torej akcijski načrt sprememb. Kasneje smo predloge zapisali na štiri metrski listi papirja in predstavili drugim skupinam ter učiteljicam. Načrte smo komentirali – ocenili smo njihovo izvedljivost, objektivnost in namembnost.
Ker smo v obmorskih metih, smo se morali ohladiti v Jadranskem morju. Na portoroški plaži smo skakali s pomola, plavali in čofotali, igrali odbojko in jezili učiteljice.
Večer smo zaključili v havajskem stilu. Povabili smo goste in jih pozdravili z značilnim havajskim pozdravom »Aloha«. Priredili smo jim pojedino »luau«, z veliko tropskega sadja (ananasom, mangom, marakujo, pomelom, kokosi in granatnim jabolkom). Vsi skupaj smo zaplesali tradicionalni havajski ples.
Zdaj pa utrujeni pišemo zadnje povedi iz Pirana, in vas pozdravljamo nazaj v Maribor.
Piran – Day 2
Today’s entry was written by 9th graders Naja and Lina in addition to Jošt.
Is there anything better than waking up in the morning and smelling the sea through the window and looking at the stunning view of Piran? These wonderful mornings were possible by the Gifted Camp.
On the second day we visited the Media home Piran Museum and the Museum of Underwater Activities, where we learnt many interesting facts about the history and culture of this town.
Did you know that the lion with wings, which is on the Town Hall in Tartini Square, used to have an open book or a closed one in its paw instead of a sword? The open book represented equality and peace, on the contrary the closed one represented war, revolution and a disagreements. The Piran is a city built on salt, which means that the most of the money to build the city came from the sale of salt. When it wasn’t raining, the town had plenty of white salt (which was the most valuable), and when it rained, they made money from farming and agriculture. Salt was also called white gold.
Have you ever heard of the ship REX? It sank between Izola and Piran. At the time, divers searched for the wreck of the ship. Dive suits weighed 85 kg, which made their work much more difficult. Have you ever seen elderly people flinching and jerking their heads to the right? There is a good chance that they were divers, because they had to twitch their heads to the right in their diving helmets to let the air out of their suits. This allowed them to move underwater. You probably know the lizard? Not the Kuscher brothers. These are the brothers who made the first sports diving suit from scraps of metal they had in their garage.
They were inventive and creative, as we had to be today when we created a business plan to improve the old town. In small groups, we walked from Piran to Portorož and looked at things we would change in it. We than presented our ideas. Later on we came up with an action plan for change. We wrote down our proposals on a four-meter piece of paper, presented them to the other groups and teachers and rated the plans on how affective they would be.
As we are in a coastal town, we had to cool off in the Adriatic sea. We jumped off the pier, swam, played volleyball and annoyed the teachers on the beach in Portorož.
We finished the evening in Hawaiian style. We invited our guests and greeted them with the typical Hawaiian greeting “Aloha”. We served them a “luau” feast, with lots of tropical fruits (such as pineapple, mango, passion fruit, coconut and pomegranate). We all danced a traditional Hawaiian dance together.
Now, we are tiredly writing the last sentences from Piran, and greeting you back to Maribor …
Fotogalerija:
PRVI DAN
Piran – odprimo oči
Prvi dan tabora vam predstavljata petošolki Nika Šešerko v slovenskem in Dunja Vela v angleškem jeziku.
Srečno smo prispeli na vlak ter malicali. Dobili smo knjižice; okrasili smo začetno stran z našim motom in zaščitnim znakom. Nato smo izžrebali posebno nalogo, ki smo jo morali opraviti do konca dne. V knjižico smo zapisali tudi, kaj pričakujemo od tabora. Imamo se zelo leepoo! Po prihodu v Dom pod obzidjem smo odšli najprej v svoje sobe, nato pa v jedilnico na kosilo. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa. Popoldan nas je čakala orientacija po mestu; najbolj nam je bilo všeč, da smo Piran raziskovali sami v skupinah. Ostalo nam je še nekaj časa za sladoled in nakup spominkov. Pred večerjo smo tisti, ki smo sodelovali v slovenskem večeru, pripravili vse za ta dogodek. Predstavili smo kulturno dediščino Slovenije, poskusili kruh s soljo in oljčnim oljem, kranjske klobase in jabolčni zavitek. Zatem smo odšli na sprehod, ki se je kmalu spremenil v manjšo »parado«, saj nas je spremljala glasba Martinove harmonike. Zelo se zabavamo.
We happily came on our train where we had time for breakfast. We got a little notebook on the train; we decorated it with our moto and protection sign. We had to write what we expected from the camp. Then we picked a paper from a bag and there was a special mision we had to complete until the evening. After we came into the camp we unpacked our luggage and ate our lunch. When we finished eating we had forty-five minutes for our free time. Afterwards we got divided into six groups for orientation around Piran. We also had some time to buy ice-cream and some gifts. When we came back to our camp, some of us prepered everything for Slowein evening before dinner. After dinner we presented our work. The Slowenian evening was a success; we ate bread with salt and olive oil, »kranjska« sausage and apple pie. After that we went for an evening walk to take some photos an to enjoy our first day here.
Fotogalerija:
Video: