Šola v naravi – 8. razred (16. – 20. oktober 2017)
Peti dan dan – 20. oktober 2017
Danes nismo imeli telovadbe, ker smo pakirali in pospravljali sobe. Ko je bilo vse pospravljeno in ko smo pojedli zajtrk, je skupina v kateri sem bila šla na plezanje. Skoraj vsi so prišli na vrh. Nekaterim je uspelo celo z zaprtimi očmi. Po malici smo še malo streljali z lokom. Bilo je zabavno, saj sem se s tem sprostila. Sledilo je še kosilo in podelitev priznanj. Približno ob petih popoldne smo se vrnili. Predvidevam da smo vsi trenutno polni vtisov tega tedna.
Lara Mavrič
Fotogalerija (20. oktober 2017)
Četrti dan – 19. oktober 2017
Danes nas je navsezgodaj zjutraj zbudila rok pesem Thunder. Res nismo mogli zamuditi na telovadbo. Po zajtrku smo hiteli pripravljat presenečenje za učiteljičin rojstni dan. Ko je vstopila v avlo, smo nanjo vrgli pet balonov ter zapeli pesem Vse najboljše. Dali smo ji tudi voščilnico. Potem smo se spet razdelili v dve ekipi. Ekipa, v kateri sem bila jaz, je odšla najprej na lokostrelstvo. Izgubili smo eno puščico, drugače pa nam je šlo precej dobro. Imeli smo tudi lokostrelsko tekmovanje. Pred malico sta nas obiskali ravnateljica in pedagoginja. Kasneje smo odšli na vožnjo s kanuji. Tam smo se zelo zabavali. Po kosilu so nas čakale še naloge o vremenu in orientacijski tek. Bilo je naporno, vendar zabavno. Ko si v družbi prijateljev, je vse lažje in zabavno ali kot govori pesem: »Za prijatelje si je treba čas vzet (…)« Po večerji nas je čakala težko pričakovana predstavitev sob. Vse sobe (tudi tistih iz Trsta) so morale pripraviti kratek nastop. Bilo je zelo smešno. Pred nami je stala odločitev, kaj želimo početi med večerno animacijo. Lahko smo bili zunaj ali pa plesali in se zabavali noter. S prijateljicami smo odšle ven. Tam smo spoznale prijazno punco iz Trsta. Kasneje so nas spustili na zabavo, za katero nam je bilo žal, da se nismo odločile že prej. Bilo je sproščujoče se malce »znoret«. Na žalost se je po mnenju vseh zabava prehitro končala. Vsi smo želeli še malo uživati, vendar na žalost ni šlo. Trenutno se še malo družimo, nato pa lahko noč in dobro jutro Maribor.
Fotogalerija (19. oktober 2017)
Tretji dan – 18. oktober 2017
Danes nas je večina na vse zgodaj zjutraj zamudila na telovadbo. Zato so nekateri dobili kazen (tek). Po zajtrku nas je čakal dolg pohod. Večino časa smo hodili ob Kolpi. Tako smo lahko opazovali čudovito prelivanje barv na svetlobi. Iz svetlo zelene je prešla barva v zeleno turkizno, ki se je prelivala v modro turkizno, ta pa v temno smaragdno. Pot je bila zabavna, saj smo si krajšali čas s pogovarjanjem. Tako je vsaj meni čas minil zelo hitro. Ogledali smo si tudi jamo, v kateri smo videli majhne ljubke netopirčke, velikega netopirja in pajke. V jami je bil v eni sobi prečudovit most, ki ga je zgradila narava. Kasneje smo pekli hrenovke na ognju. Čakala nas je še samo pot domov. Po kosilu smo pekli okusno belokranjsko pogačo (ki smo jo zvečer pojedli do zadnje drobtinice). Spoznali smo tudi kačo Newton, ki je precej prijazna, čeprav si je nisem upala prijeti, ker se izjemno bojim kač. Ko smo dobili nazaj telefone (končno), nas je večina takoj pogledala vsa sporočila in ogenjčke. Igrali smo tudi pingpong in igre z žogo. Po večerji smo šli na nočni pohod. Spoznali smo dvaindevetdesetletno gospo, ki ji pravijo Teta Rozi. Njena življenjska zgodba je izjemno tragična. Veliko je morala pretrpeti, pa je še vedno zelo vitalna. Pri njeni zgodbi sem skoraj zajokala. Sledila je še pot nazaj. Sedaj se vsi nestrpni pripravljamo na jutrišnji dan, učiteljici in učitelj pa se zabavajo ob tem, ko nas naganjajo v sobe.
Lara Mavrič
Fotogalerija (18. oktober 2017)
Drugi dan – 17. oktober 2017
Včerajšnji večer smo nadaljevali ognjeno in okusno. Dobesedno, saj smo ob ognju (zunaj) pekli hrenovke. Prva noč ni bila ravno mirna. Večina ni mogla spati, zato se je pogovarjala. Zjutraj je na žalost sledila jutranja telovadba. Večinoma tek. Kasneje smo izdelovali belokranjske pisanke. Ugotovili smo, da zato potrebuješ veliko potrpljenja ter da pisanje z voskom ni tako preprosto. Nastali so čudoviti izdelki. Po malici smo se v skupinah spustili raziskovati Radence ob Kolpi. Bilo je zanimivo in poučno, saj smo kraj raziskovali s pomočjo spletne aplikacije CŠOD Misija. Po kosilu smo se odpravili pogledat ter raziskovat živali v Kolpi. Ujeli smo tudi potočne rake, ki jih tam že dolgo niso videli. Ugotovili smo, da je Kolpa zmerno čista voda (primerna za kopanje, ampak ne v tem letnem času). Po večerji je sledila izjemno napeta tekma v odbojki. Igrali so moji sošolci in sosošolci proti učencem iz OŠ Simona Gregorčiča iz Doline (Trst). Naši so se zelo borili, vendar so obe tekmi izgubili. Potem so zaigrali še par tekem v mešanih skupinah. Trenutno napeto spremljamo tekmo v ligi prvakov in se jezimo zaradi rezultata. Upamo, da bo Maribor na koncu vseeno zmagal ali dal vsaj kakšen gol.
Lara Mavrič
Fotogalerija (17. oktober 2017)
Prvi dan – 16. oktober 2017
Za nami mineva prvi dan šole v naravi. Do sedaj je zelo zanimivo. Vožnja z avtobusom je potekala kar mirno. Nismo imeli večjih težav razen zastoja na avtocesti. Družbo nam v Radencih delajo osmošolci iz zamejske šole Trst. Do sedaj še z njimi nismo navezali kakšnih večjih stikov ali prijateljstev. Ko smo prispeli v dom, nam je gospod Miro razložil pravila bivanja. Po kosilu se je naša skupina najprej odpravila na obisk kmetije, ki je ena izmed dobaviteljev za projekt Shema šolskega sadja in zelenjave. Poizkusili smo tudi tri vrste domače paprike in paradižnik. Rumena paprika ni imela okusa, zelena bolj vodenega, rdeča pa sladkastega. Ste vedeli, da je v enem litru kečapa samo 1,5-% paradižnika? Nato smo se odpravili na vožnjo s kanuji. Bilo je zanimivo in naporno hkrati. Ena skupina je imela nekaj »vodnih« težav, zato so se vrnili premočeni. Vreme je sončno in toplo. Imamo se lepo.
Lara Mavrič
Fotogalerija(16. oktober 2017)