Šolska svetovalna služba

Temelja naloga svetovalne službe je, da se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomen način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno–izobraževalnega dela v šoli s tem, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami.

Rokovnik-za-vpis-na-srednje-sole-2024-2025

Ime in priimek	Naziv	Telefon	E-pošta
Ksenija Popošek	pedagoginja	02 421 32 63	ksenija.poposek@guest.arnes.si
Andreja Simić	prof. defekt.	02 421 32 50	andreja.simic@padeznik-mojasola.si
Mojca Rojc	prof. soc. in japon.	02 421 32 50	mojca.rojc@padeznik-mojasola.si
Lana Matjašič Filipič	prof. ped. in geo.	02 421 32 50	lana.matjasic-filipic@padeznik-mojasola.si
Darko Kožič     Nives Španinger Maja Vran	pomoč učencem tujcem	02 421 32 50	darko.kozic@guest.arnes.si
Aleksandra Kunstelj	prof. slo, mag. prof. inkluzivne pedagogike	02 421 32 50	aleksandra.kunstelj@padeznik-mojasola.si

ODKRIVANJE IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI

Nadarjeni učenci so po Zakonu o osnovni šoli (11. člen) učenci s posebnimi potrebami. Šola jim prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Da bi v času osnovnega šolanja prepoznali vse, ki so nadarjeni, in jim ponudili možnosti za čim boljši in čim bolj raznolik razvoj njihovih sposobnosti, je potrebno čim zgodnejše sistematično odkrivanje in delo z nadarjenimi.

OPREDELITEV NADARJENOSTI

Nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, vodstvenem ali umetniškem področju in ki poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti.

ZNAČILNOSTI NADARJENIH OTROK

Nadarjeni učenci imajo nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Nanašajo se na različna področja:

• miselno-spoznavno področje (razvito divergentno mišljenje, razvito logično mišljenje, nenavadna domišljija, natančnost opazovanja, dober spomin, smisel za humor), učno-storilnostno področje (široka razgledanost, visoka učna uspešnost, bogato besedišče, hitro branje, spretnost pri umetniških dejavnostih, motorična spretnost in vzdržljivost),
• motivacija (visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti, radovednost, raznoliki in močno izraženi interesi, vztrajnost pri reševanju nalog, visoka storilnostna motivacija, uživanje v dosežkih) in
• socialno-čustveno področje (nekonformizem, močno razvit občutek za pravičnost, neodvisnost in samostojnost, sposobnost vodenja in vplivanja na druge, izrazit smisel za organizacijo, empatičnost).
• Čim bolj dosledno se kažejo posamezne lastnosti pri učencu, tem bolj verjetno je, da je nadarjen.

VRSTE NADARJENOSTI

• Splošna intelektualna sposobnost
• Specifična akademska (šolska) zmožnost
• Kreativno ali produktivno mišljenje
• Sposobnost vodenja
• Sposobnost za vizualne in tako imenovane izvajalske (performing) umetnosti

NADARJENOST ali TALENTIRANOST?

SPLOŠNA NADARJENOST omogoča doseganje izjemnih dosežkov na več področjih hkrati = nadarjenost. SPECIFIČNA NADARJENOST pa omogoča doseganje izjemnih dosežkov na posameznih področjih = talentiranost.

ODKRIVANJE NADARJENIH

Odkrivanje nadarjenih učencev poteka v več fazah:

1. Evidentiranje učencev poteka v prvem triletju OŠ ter tudi kasneje, če so bili učenci prej morda spregledani. Evidentirani so učenci, , ki izpolnjujejo vsaj eno od meril, brez testiranj ali uporabe posebnih ocenjevalnih pripomočkov:

• učni uspeh: učenec dosledno izkazuje odličen uspeh,
• dosežki: izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični, športni vzgoji in drugih dejavnostih,
• učiteljevo mnenje, ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno-izobraževalnim procesom,
• tekmovanja: udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih,
• hobiji: trajnejše aktivnosti, za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega nadpovprečne rezultate,
• mnenje šolske svetovalne službe.

Po seznanitvi in pridobitvi mnenja staršev se evidentirane učence vključi v proces identifikacije.

2. Identifikacija nadarjenih učencev poteka v začetku druge triade (4. razred) oz. v višjih razredih (glede na čas evidentiranja) in zajema poglobljeno in podrobnejšo obravnavo evidentiranih učencev. Vključuje merila:

• ocena učiteljev (ocenjevalne lestvice nadarjenosti),
• test sposobnosti (Ravenove progresivne matrice),
• test ustvarjalnosti (Torrancev test ustvarjalnosti).

Kot nadarjeni so identificirani tisti učenci, ki so vsaj na enem od kriterijev dosegli rezultat, ki sodi med 10 odstotkov najboljših. Ugotovitev, da je učenec nadarjen, se sprejme na sestanku razrednega učiteljskega zbora.

3. Seznanitev in mnenje staršev je zadnja stopnička v procesu odkrivanja nadarjenih, ko svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otroku.

Postopek odkrivanja nadarjenih učencev ni enak v vseh treh obdobjih devetletne OŠ. V prvi triadi se izvedeta samo prva in tretja stopnja postopka. V drugi triadi (ali po potrebi v tretji) pa se izvede tudi druga stopnja postopka – identifikacija, ter se ponovno seznani starše in pridobi njihovo mnenje o otroku. Za učence, ki so bili zaradi različnih vzrokov pri postopku odkrivanja izpuščeni oziroma spregledani, se postopek izvede v celoti v drugi ali tretji triadi.

DELO Z NADARJENIMI UČENCI

V prvi triadi poteka delo z nadarjenimi učenci predvsem v okviru matičnega razreda v oblikah notranje diferenciacije pouka, priporočljivo je le občasno krajše ločevanje nadarjenih učencev iz razreda (npr. pri samostojnem učenju, dodatnem pouku, raznih interesnih dejavnostih). Kasneje se delo razširi tudi na nekatere druge oblike, ki se večinoma organizirajo v okviru fleksibilne in delne zunanje diferenciacije, v okviru dni dejavnosti, pri izvajanju interesnih dejavnosti, dodatnem pouku, pri pripravi na tekmovanja, v okviru izbirnih predmetov.

 

 

INDIVIDUALIZIRANI PROGRAM ZA NADARJENE

Za nadarjene učence se pripravi individualizirani program dela, pri načrtovanju katerega aktivno sodelujejo tudi učenec in njegovi starši ter po potrebi tudi zunanji sodelavci. V programu se opredelijo cilji ter oblike in metode dela z nadarjenim učencem.

• Pri načrtovanju IP sodelujejo vsi učitelji oddelčnega učiteljskega zbora
• Načrtovanje IP vodi razrednik
• IP vsebuje: načrt sprotnega spremljanja in evalvacije, oceno uspešnosti programa na koncu šolskega leta in predloge za naslednje šolsko leto.

SPREMLJANJE IN EVALVACIJA

Poleg pravočasnega odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci je potrebno tudi njihovo kontinuirano spremljanje. Ob koncu šolskega leta se opravi analiza izvajanja programov, evalvacija uresničevanja koncepta ter dopolnjevanje in načrtovanje novih programov dela z nadarjenimi učenci.

Nadarjeni otroci

Avtizem

Disgrafija

Dejavnosti razširjenega programa

Diskalkulija

Disleksija

Disortografija

Dispraksija

Dolgotrajno bolni otroci

Motnja pozornosti in koncentracije

Motnje vedenja in čustvovanja

Podaljšano bivanje

Socialno ogroženi otroci

Tečaj slovenskega jezika za tujce

Romi z nami, Romi med nami

Učenci tujci in priseljenci

Učenci z okvaro sluha

Učenci z okvaro vida

Učna pomoč