Tabor za nadarjene (Z roko v roki)
Tretji dan
Fotogalerija:
Drugi dan
Poročilo o današnjem drugem dnevu tabora za nadarjene
Danes zjutraj smo se zbudili ob 7.15. Na zajtrk smo se odpravili ob 8.00, pred zajtrkom pa smo se še igrali sodelovalno igro z žogami, ki zahteva veliko koncentracije in tišine. Po zajtrku smo se odpravili novim dogodivščinam naproti, do rojstne hiše Prežihovega Voranca, vmes pa so nam učenci predstavili svoje zanimive podrobnosti o koroških znamenitostih in značilnostih. Prispeli smo do Prežihovega kipa in imeli prvo postajo za hrano in pijačo. Tam smo ostali približno 45 minut in smo zato imeli še čas za igranje nogometa, badmintona in spuščanje zmaja. Nato je imela Kirjana predstavitev o narodnem parku Karavanke, svojo enkratno in lepo predstavitev pa je začela z uganko: »Ko sonce prižge se, Karavanke čakajo na dogodivščine, ko kolesar zapelje, pešec v glavi melje, ko hoja te čaka, noben tega ne dočaka, ko pa se glavce vsedejo, pa se vse obupno stresejo. Glejte zdaj to, nekdo pa je le priden za petko.« Odgovor uganke (nesmiseln po najinem mnenju) je vodič. Po koncu njene predstavitve smo odšli k rojstni hiši Prežihovega Voranca, nato pa do Ivarčkega jezera, kjer smo igrali nogomet, košarko in badminton. Ker pač brez nagajivih nesreč skoraj ne gre, nam je padla žoga v jezero, kjer smo jo reševali s pomočjo rešilnega obroča in nam je uspelo. Tam smo imeli tudi predstavitve o lesu, Ivarčkem jezeru in o športu. Za kosilo smo imeli piščančje sočne sendviče. Bosi, s čevlji v rokah (ker smo želeli biti posebni), smo se odpravili proti domu. Takoj ko smo prispeli do hostla, smo se še četrtič v enem dnevu igrali povezovalno igro z žogami. Po (res zelo) kratkem odmoru smo si v nahrbtnike dali kopalke in brisačo in se odpravili na kopališče. Tam smo se zelo zabavali in sprostili po tako napornem dnevu ter od tam odšli na večerjo (špageti !!!!!!!). Ko smo prišli do hostla smo se spet igrali igro z žogami, ki povezuje in odrešuje oziroma zmanjšuje raven stresa. Odšli smo v sobe, se pripraviti eni na nastop, drugi pa za čakanje na nastop in pisanje poročila o tem (midva). Po nastopu so se nekateri igrali družabne igre, drugi pa so se počasi odpravili spat.
Avtorja: Vasja Lorenci in Erik Kampuš
Zbudili smo se na lep sončen dan.
Punce so bile že zgodaj budne, fantje pa so še smrčali.
Najprej smo se z žogico poigrali, nato pa trebuščke okrepčali.
Nahrbtnike smo si pripravili in se na pot odpravili.
Hodili smo po poti gozdni,
učiteljice so nas gnale, da ne bi bili pozni.
Do Prežihove bajte smo prišli,
tam veliko predstavitev smo slišali.
Nato dež nas je ujel in naše kisle obraze prejel.
Ivarčko jezero je bilo lepo, čeprav alg v njem je zelo.
Punce so jedle sladkorno peno,
fantje pa igrali nogomet za vsako ceno.
Žoga nam padla je v vodó, z obročem rešili smo jo.
Čeprav utrujeni smo bili, smo bosih nog v hostel odšli.
Kopalke hitro smo si nadeli, do bazena pa vsi odhiteli.
Tam vse bilo je lepo, cenili smo vodo toplo.
Lase smo si posušili in bazen smo zapustili.
Zato, ker lačni smo bili, na večerjo smo odšli.
En sošolec čuden je bil in sošolke zelo razjezil.
Na Suhodolčanovem večeru smo se imeli fino
ter popili vso vino (Bil je čaj J).
Bilo je zelo lepo, zato zaspali smo sladko.
Viktorija, Laura, Zoja
Ah les, bogastvo sveta,
ki ga najdemo v vsakem kotičku gozda.
Je kot reka dreves, ki teče čez svet in nam poje gozdni šepet.
Les nam ogenj prižge in prepreči, da nam mraz pride za nohte.
Listi dreves so kot poezija, ki nam čez gozdno pot prave koncerte odvija.
A ne smemo pozabiti, da gozda skorajda noben ne ščiti, zato ga moramo mi vsi in poskrbeti, da ves ne zgori.
Lena Reich
Fotogalerija:
Prvi dan
Na postaji pred Tušem smo se dobili,
se od staršev poslovili
in na avtobus vstopili.
Ko v Ravne smo prispeli,
takoj z delom smo začeli.
V mesto smo se namenili,
z namenom, da poplavljena območja bi preučili,
ter se o njihovi škodi kaj naučili.
Čakal nas je adrenalin na ziplinu in trampolinu,
na grič smo se povzpeli kot na mlinu.
Se igro z žogicami igrali,
kasneje se uredili in pripravili,
da v Prežihov večer bi Suhodolčane pozdravili.
Zdaj veselo se zabavamo,
kmalu v sen sanj odtavamo.
Nika Šešerko
Fotogalerija:
